1. Poglavje: Spajanje lesa - Žebljanje
Žebljanje je, razen lepljenja, eden **najpreprostejših in najhitrejših** načinov spajanja lesa. Obstaja veliko različnih vrst žebljev.
Tehnike žebljanja:
- Poglabljanje (Skrivanje glave): Če želimo, da se glave žebljev ne vidijo, jih s kladivom zabijemo do konca, nato pa glavico poglobimo s **prebijačem**. Luknjo, ki ostane, prekrijemo s **kitom**.
- Upogibanje (Povečanje trdnosti): Če videz ni pomemben, uporabimo "predolge" žeblje. Na drugi strani jih s kladivom upognemo (npr. prek stare pile) in zabijemo nazaj v les. To **močno poveča trdnost** spoja.
- Križno pribijanje: Tudi to poveča trdnost spoja.
Kako preprečiti cepljenje lesa?
Pri zabijanju žebljev v bližini roba se les rad razcepi. To preprečimo na dva načina:
- Konico žeblja pred zabijanjem **rahlo potolčemo (skrivimo) s kladivom**.
- Izvrtamo vodilno luknjo. Trik: tanjšemu žeblju odščipnemo glavico, ga vpnemo v vrtalnik in z njim izvrtamo luknjo.
2. Poglavje: Spajanje lesa - Vijačenje
Vijačenje je **RAZSTAVLJIVA lesna zveza**, saj lahko spojene dele kadar koli razstavimo. Uporabljamo lesne vijake z ostrim navojem.
- Orodje: Uporabljamo vijače (izvijače), ki so lahko ravni ali križni. Zelo pomembno je, da uporabimo **ustrezno širino in debelino vijača**, sicer poškodujemo zarezo v glavi vijaka.
- Vrtanje luknje (NUJNO!): Pred vijačenjem moramo vedno izvrtati luknjo, sicer bo vijak les razcepil.
- Pravilo za debelino svedra: Debelina svedra naj bo za **1/3 manjša** od debeline vijaka. (Primer: za 6 mm debel vijak izvrtamo 4 mm luknjo).
- Ugrezni vijaki: Če želimo, da je glava vijaka poravnana s površino, moramo luknjo poglobiti s **povrtalom** (grezilom).
3. Poglavje: Spajanje lesa - Mozničenje
Mozničenje je **NERAZSTAVLJIVA lesna zveza**. Glavna prednost je, da je spoj **trden in ni viden** na zunanji strani izdelka.
Pripomočki za mozničenje:
- Mozniki: Majhni leseni čepi.
- Sveder z obročkom za omejitev globine: Zagotovi, da so vse luknje izvrtane enako globoko.
- Prenosni čepi s konico (označevalci): Majhni kovinski čepi, ki jih vstavimo v prve luknje, da natančno označimo mesto za vrtanje na drugem kosu lesa.
Postopek mozničenja:
- Na prvem kosu zarišemo mesta za luknje.
- Z vrtalnikom in omejitvenim obročkom izvrtamo luknje do določene globine.
- V luknje vstavimo prenosne čepe (označevalce).
- Drugi kos lesa pritisnemo ob prvega, da konice označevalcev pustijo pike.
- Na označenih mestih izvrtamo luknje v drugi kos (spet z omejitvijo globine).
- Na čeono ploskev in v luknje nanesemo **lepilo**.
- V luknje vstavimo lesene moznike.
- Oba kosa stisnemo skupaj (po potrebi narahlo udarimo s kladivom).